[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Predvsem pa ne gre pozabiti, da se je iz Dos-tojevskega razvila tako imenovana ruska religiozna filo-zofija, filozofija Vladimirja Solovjova, Leva ·estova,Nikolaja Loskega, V.V.Rozanova, D.S.MereÏkovskegain Nikolaja Berdjajeva, ki je prva evropska personalistiã-190SVOBODA IN NARODBESeDAna filozofija; najmanj desetletje pred Miguelom Una-munom in nekaj desetletij pred Emanuelom Mounier-om.To je filozofija, ki je prva postavila v osrednje gibalokulturnega, politiãnega in socialnega Ïivljenja osebo,torej posveãeni individualni duh ãlovekovega neposred-nega razmerja z Bogom, in ki je prva opozorila na ne-ãlove0 ki totalitarizem socializma.Tako prero0 ke in takomraãne napovedi o ãlovekovi usodi v socializmu, v takiali drugaãni obliki drÏavnega socialnega reda, ni predtemi Rusi napovedal nihãe.Tako do kraja razvite vizijeteokracije, se pravi boÏje vladavine kot merila ãlove0 -kemu dogajanju, v kateri se uresniãuje tako polnost ãlo-vekove osebe kot nadosebne skupnosti, ni mogoãe najtine v zahodni ne v srednjeevropski literaturi.In kot me-rilo 0 e danes ni preseÏeno.Je torej tragedija Srednje Evrope, je pa tudi tragedijaRusije . . .In to tragedija metafiziãnega nakljuãja, da seje prav v narodu, ki je postuliral ãlovekovo svobodo kotnajvi0 ji, ne politiãni in socialni, temveã boÏanski smoter da se je prav v tem narodu udejanil najhuj0 i totalita-rizem, v katerem je zbrisan celo spomin na individual-nega duha.Zakaj in kako se je to zgodilo? In ali je v tej deÏeli 0 emogoã obrat h konkretnemu avtonomnemu in svetemuposamezniku? To sta vsekakor vpra0 anji, ki sta v temsrednjeevropskem mozganju najpomembnej0 i, glede na191SVOBODA IN NARODBESeDAobstojeão politiãno blokado celo pomembnej0 i od po-glabljanja specifiãnih blagodati srednjeevropske kultu-re.Na prvo od teh dveh vpra0 anj je mogoãe odgovoritizelo preprosto, vendar tudi zelo splo0 no in neprepriã-ljivo: taka je bila paã od nekdaj in povsod usoda revolu-cionarne svobode.Tudi to je zaslutil in napovedal ÏeDostojevski, ko je poloÏil v usta ·igaljova stavek: »Zaãelsem z brezmejno svobodo, konãujem pa z brezmejnimdespotizmom.« In res: prav svoboda kot revolucionar-na samovolja je Rusiji prinesla brezmejni despotizem.Toda skladno s tem lahko tudi reãemo, da se ruska re-volucija ni konãala tako, kot se je konãala, v despotizmu,zaradi aziatstva, temveã zato, ker so Rusi evropskesanjarije o svobodi razvili najdoslednje in najdlje.Stop-njevali so jo do te mere, da je bila komaj 0 e sveta, vseka-kor pa ãisto brez milosti.Razvili so skratka tako brez-boÏno svobodo, da lahko njihovo dana0 njo usodo jem-ljemo kot kazen za greh.Vendar je to odgovor na filozofski ravni, ki nam vkonkretnih skrbeh ne more veliko pomagati.Pomemb-nej0 a je zato ugotovitev, da je rusko narodno razpolo-Ïenje po svojih posebnostih anarhistiãno in apokaliptiã-no, naravnano predvsem k takemu ali drugaãnemukonãnemu cilju.To razpoloÏenje je religiozno, filozof-sko in prero0 ko, nikakor pa ni politiãno, kar pomeni, da192SVOBODA IN NARODBESeDApo svojem duhovnem ustroju ni niã kaj primerno zaustvarjanje kulture in zgodovine, za ustvarjanje kon-kretnih kulturnih vrednosti in duhovne discipline.TorazpoloÏenje terja vedno nove in konãne smotre.ÎeKonstantin Leontjev je ugotovil, da je lahko ruski ãloveksvetnik, ne more pa biti po0 tenjak, ker je po0 tenje mo-ralno ravnoteÏje, torej formalizirana in me0 ãanska vrli-na.Ruski ãlovek pa nima prav nobenega smisla za for-malno.Prav tu je najdlje od Evrope: evropska formalnakultura mu je organsko tuja, ker zahteva mero in kerãloveka situira v doloãeno socialno in politiãno sredo,zadrÏuje in mu postavlja meje, natanãno tisto, kar Rusakot anarhista in apokaliptika utesnjuje.Govoriti pa jeseveda mogoãe tudi o dragocenosti ruske anarhistiãnetradicije za dana0 njo Evropo.Iz tega je mogoãe izpeljati tudi drugaãno pojasnilo zaruski totalitarizem.In sicer pojasnilo, ki sta ga dala ÏeMereÏkovski in Berdjajev, resda v nekoliko preprostirazliãici ruske specifiãnosti in nerazvitosti: po njima jeRusiji  politiãno, kulturno in socialno nestrukturiranidrÏavi  za uãinkovito obrambo zoper totalitarizemmanjkala predvsem formalizacija ruskega karakterja.Vokvirih tega neformaliziranega karakterja je bilo preveãprostora za metafiziko in preveã moÏnosti za povsemmetafiziãne odloãitve, za vse ali za niã, za Boga ali zaHudiãa, torej za odloãitve, ki prav zaradi izbire med193SVOBODA IN NARODBESeDAmetafiziãnimi premisami ne vidijo konkretnih ãlove0 kihinteresov.Samo v tako postavljeni izbiri se lahko Bogvsak hip sprevrÏe v Hudiãa, oseba v brezosebni monst-rum, svoboda v totalitarizem.Vendar je v Rusiji navzoãa tudi zavest o nevarnosti temetafiziãne ohlapnosti, o pomanjkljivostih neformalizi-ranega politiãnega in socialnega Ïivljenja; celo bojevitatradicija te zavesti [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]