[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Na0 a sla po nesmrtnosti je veãja kotkdajkoli prej.Vendar zanima nas tako Ïivljenje, kot naszanima smrt.âutimo se sicer ogroÏeni in celo pritegnje-ni k smrti, ki pa povzroãa v nas tako nerazloÏljiv apetitpo nesmrtnosti, da si smrti ne moremo odmisliti niti zatrenutek.Ta na0 a Ïelja po veãnem Ïivljenju ni samoutemeljena, ampak se celo hrani iz gotovosti, da bomoumrli.Istoãasno pa nam prav ta apetit ne dovoli, da biiz svojega Ïivljenja napravili kakr0 no koli gotovost, da bise ali sprijaznili s smrtjo ali pobegnili od nje v iluzijo oveãnem Ïivljenju.Kot zakleto, a nenehoma moramogledati na smrt in Ïivljenje kot na nerazre0 ljivo proti-slovje.Tako se nam na0 e Ïivljenje spreminja v zaostro-vanje tega protislovja, v zaostrovanje vsega prostora invsega ãasa v ta prostor in ta hip, v katerem bomo najboljzanesljivo umrli in v katerem imamo najrealnej0 e upa-nje, da bomo preÏiveli.Zgodovine veã ne priznavamo.108O SVOBODI IN BOGUBESeDATudi o svojem Ïivljenju niãesar ne vemo, svoje ÏivljenjeÏivimo.Pri tem pa se nas pola0 ãa obup, ne da bi kdajobupali, in obvladuje nas upanje, ne da bi kdaj v kajzares verovali.(Iz krvi in mesa.Eseji o slovenskih mitih, 1981)109O SVOBODI IN BOGUBESeDAKAKO SEM PONOVNO ODKRILBOGA IN KAKO SEM KLJUB TEMUOSTAL NEVERNIKALI EDVARD KOCBEKa Kocbeka sem se pripravil s predhodnim ãustve-Nnim in duhovnim pretresom.In dobro je bilo, dasem se pripravil nanj tako temeljito, sicer bi se mi obbranju Tovari0 ije in pozneje Strahu in poguma utegni-lo zgoditi kaj hudega: utegnila bi me od preseneãenja,radosti in razsvetljenja, ki mi jih je pripravil, zadeti srã-na ali moÏganska kap.Ta predhodni pretres je bil Fellinijev film Cesta.V tre-nutku, ko sem imel vstopnico za ogled filma v roki, semsicer Ïe slutil nekaj vrzeli in pomanjkljivosti v marksiz-mu, ki mi na nekatera vpra0 anja ni znal odgovoriti in kimi  0 e slab0 e  nekaterih bistvenih vpra0 anj ni nitizastavljal.Tudi je bila za mano Ïe sku0 nja z AlbertomCamusom in dobr0 en del pajda0 ije z Dominikom Smo-letom in drugimi literarnimi kolegi; tudi sem se Ïe pre-kleto dobro zavedal, da ãlovek ne Ïivi samo od kruha,saj sem se navsezadnje Ïe odloãil za pisateljski poklic inme je duhovna lakota gnala od knjige do knjige.Toda110O SVOBODI IN BOGUBESeDAvse to je bila 0 e vedno sku0 nja, ki me ni prav niã orazu-mila, obãasna pamet zaradi pameti same, medtem ko jeÏivljenje po svojih lastnih zakonih ubiralo z mano po-vsem svojo pot.Skratka: v trenutku, ko sem sedel v kinoUnion, da si ogledam film Cesta, je bila moja Ïivljenjskanaravnanost v bistvu 0 e vedno marksistiãna, moj estets-ki nazor pa je bil povzet v italijanskem filmskem neore-alizmu.Ljudje so bili v bistvu dobri, svet pa je bil slab.In ker je bil ta svet tako nezasli0 ano izprijen, je lomil inkvaril celo najbolj0 e ljudi najprej in predvsem material-no, saj so v materialni stiski postajali tatovi, morilci . . .Ta solzavost in razneÏenost me je obvladovala 0 e tolikobolj, ker je iz teh ãustev rastla silna moã, razpoloÏenje zamarksizem namreã, ki je bil kljuã za ureditev sveta inodre0 itev ãloveka in njegove nedolÏnosti.V nemoãi sembil moãan, v krhkosti in ogroÏenosti trden . . .Tolikomoãnej0 i in trdnej0 i, kolikor sem ta isti marksistiãnikljuã uporabljal tudi za druÏbo, v kateri sem Ïivel, upo-rabljal drugaãe od oblastnikov in sem bil revolucionar.Bil sem skratka nepobolj0 ljiv sentimentalneÏ.Komaj dva dni pred tem, ko sva govorila o mojih no-velah, ki so naletele na razmeroma dober odmev, mi jeVeljko Rus dejal:»Sentimentalen si.Re0 uje te pravzaprav tvoj objekti-vistiãni, navidez neprizadeti stil.«111O SVOBODI IN BOGUBESeDAIn to je drÏalo; in bilo je prav Ïalostno, ãe ne kar groz-ljivo, ker se je ta ãustvena zmeda v meni kljub vsemukar ponavljala in se trdoÏivo ohranjala [ Pobierz caÅ‚ość w formacie PDF ]