[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Predvsem pa ne gre pozabiti, da se je iz Dos-tojevskega razvila tako imenovana ruska religiozna filo-zofija, filozofija Vladimirja Solovjova, Leva �estova,Nikolaja Loskega, V.V.Rozanova, D.S.Mere�kovskegain Nikolaja Berdjajeva, ki je prva evropska personalisti�-190SVOBODA IN NARODBESeDAna filozofija; najmanj desetletje pred Miguelom Una-munom in nekaj desetletij pred Emanuelom Mounier-om.To je filozofija, ki je prva postavila v osrednje gibalokulturnega, politi�nega in socialnega �ivljenja osebo,torej posve�eni individualni duh �lovekovega neposred-nega razmerja z Bogom, in ki je prva opozorila na ne-�love0 ki totalitarizem socializma.Tako prero0 ke in takomra�ne napovedi o �lovekovi usodi v socializmu, v takiali druga�ni obliki dr�avnega socialnega reda, ni predtemi Rusi napovedal nih�e.Tako do kraja razvite vizijeteokracije, se pravi bo�je vladavine kot merila �love0 -kemu dogajanju, v kateri se uresni�uje tako polnost �lo-vekove osebe kot nadosebne skupnosti, ni mogo�e najtine v zahodni ne v srednjeevropski literaturi.In kot me-rilo 0 e danes ni prese�eno.Je torej tragedija Srednje Evrope, je pa tudi tragedijaRusije�.�.�.In to tragedija metafizi�nega naklju�ja, da seje prav v narodu, ki je postuliral �lovekovo svobodo kotnajvi0 ji, ne politi�ni in socialni, temve� bo�anski smoter da se je prav v tem narodu udejanil najhuj0 i totalita-rizem, v katerem je zbrisan celo spomin na individual-nega duha.Zakaj in kako se je to zgodilo? In ali je v tej de�eli 0 emogo� obrat h konkretnemu avtonomnemu in svetemuposamezniku? To sta vsekakor vpra0 anji, ki sta v temsrednjeevropskem mozganju najpomembnej0 i, glede na191SVOBODA IN NARODBESeDAobstoje�o politi�no blokado celo pomembnej0 i od po-glabljanja specifi�nih blagodati srednjeevropske kultu-re.Na prvo od teh dveh vpra0 anj je mogo�e odgovoritizelo preprosto, vendar tudi zelo splo0 no in neprepri�-ljivo: taka je bila pa� od nekdaj in povsod usoda revolu-cionarne svobode.Tudi to je zaslutil in napovedal �eDostojevski, ko je polo�il v usta �igaljova stavek: �Za�elsem z brezmejno svobodo, kon�ujem pa z brezmejnimdespotizmom.� In res: prav svoboda kot revolucionar-na samovolja je Rusiji prinesla brezmejni despotizem.Toda skladno s tem lahko tudi re�emo, da se ruska re-volucija ni kon�ala tako, kot se je kon�ala, v despotizmu,zaradi aziatstva, temve� zato, ker so Rusi evropskesanjarije o svobodi razvili najdoslednje in najdlje.Stop-njevali so jo do te mere, da je bila komaj 0 e sveta, vseka-kor pa �isto brez milosti.Razvili so skratka tako brez-bo�no svobodo, da lahko njihovo dana0 njo usodo jem-ljemo kot kazen za greh.Vendar je to odgovor na filozofski ravni, ki nam vkonkretnih skrbeh ne more veliko pomagati.Pomemb-nej0 a je zato ugotovitev, da je rusko narodno razpolo-�enje po svojih posebnostih anarhisti�no in apokalipti�-no, naravnano predvsem k takemu ali druga�nemukon�nemu cilju.To razpolo�enje je religiozno, filozof-sko in prero0 ko, nikakor pa ni politi�no, kar pomeni, da192SVOBODA IN NARODBESeDApo svojem duhovnem ustroju ni ni� kaj primerno zaustvarjanje kulture in zgodovine, za ustvarjanje kon-kretnih kulturnih vrednosti in duhovne discipline.Torazpolo�enje terja vedno nove in kon�ne smotre.�eKonstantin Leontjev je ugotovil, da je lahko ruski �loveksvetnik, ne more pa biti po0 tenjak, ker je po0 tenje mo-ralno ravnote�je, torej formalizirana in me0 �anska vrli-na.Ruski �lovek pa nima prav nobenega smisla za for-malno.Prav tu je najdlje od Evrope: evropska formalnakultura mu je organsko tuja, ker zahteva mero in ker�loveka situira v dolo�eno socialno in politi�no sredo,zadr�uje in mu postavlja meje, natan�no tisto, kar Rusakot anarhista in apokaliptika utesnjuje.Govoriti pa jeseveda mogo�e tudi o dragocenosti ruske anarhisti�netradicije za dana0 njo Evropo.Iz tega je mogo�e izpeljati tudi druga�no pojasnilo zaruski totalitarizem.In sicer pojasnilo, ki sta ga dala �eMere�kovski in Berdjajev, resda v nekoliko preprostirazli�ici ruske specifi�nosti in nerazvitosti: po njima jeRusiji  politi�no, kulturno in socialno nestrukturiranidr�avi  za u�inkovito obrambo zoper totalitarizemmanjkala predvsem formalizacija ruskega karakterja.Vokvirih tega neformaliziranega karakterja je bilo preve�prostora za metafiziko in preve� mo�nosti za povsemmetafizi�ne odlo�itve, za vse ali za ni�, za Boga ali zaHudi�a, torej za odlo�itve, ki prav zaradi izbire med193SVOBODA IN NARODBESeDAmetafizi�nimi premisami ne vidijo konkretnih �love0 kihinteresov.Samo v tako postavljeni izbiri se lahko Bogvsak hip sprevr�e v Hudi�a, oseba v brezosebni monst-rum, svoboda v totalitarizem.Vendar je v Rusiji navzo�a tudi zavest o nevarnosti temetafizi�ne ohlapnosti, o pomanjkljivostih neformalizi-ranega politi�nega in socialnega �ivljenja; celo bojevitatradicija te zavesti [ Pobierz całość w formacie PDF ]