[ Pobierz całość w formacie PDF ]
.Na0 a sla po nesmrtnosti je ve�ja kotkdajkoli prej.Vendar zanima nas tako �ivljenje, kot naszanima smrt.�utimo se sicer ogro�eni in celo pritegnje-ni k smrti, ki pa povzro�a v nas tako nerazlo�ljiv apetitpo nesmrtnosti, da si smrti ne moremo odmisliti niti zatrenutek.Ta na0 a �elja po ve�nem �ivljenju ni samoutemeljena, ampak se celo hrani iz gotovosti, da bomoumrli.Isto�asno pa nam prav ta apetit ne dovoli, da biiz svojega �ivljenja napravili kakr0 no koli gotovost, da bise ali sprijaznili s smrtjo ali pobegnili od nje v iluzijo ove�nem �ivljenju.Kot zakleto, a nenehoma moramogledati na smrt in �ivljenje kot na nerazre0 ljivo proti-slovje.Tako se nam na0 e �ivljenje spreminja v zaostro-vanje tega protislovja, v zaostrovanje vsega prostora invsega �asa v ta prostor in ta hip, v katerem bomo najboljzanesljivo umrli in v katerem imamo najrealnej0 e upa-nje, da bomo pre�iveli.Zgodovine ve� ne priznavamo.108 O SVOBODI IN BOGUBESeDATudi o svojem �ivljenju ni�esar ne vemo, svoje �ivljenje�ivimo.Pri tem pa se nas pola0 �a obup, ne da bi kdajobupali, in obvladuje nas upanje, ne da bi kdaj v kajzares verovali.(Iz krvi in mesa.Eseji o slovenskih mitih, 1981)109 O SVOBODI IN BOGUBESeDAKAKO SEM PONOVNO ODKRILBOGA IN KAKO SEM KLJUB TEMUOSTAL NEVERNIKALI EDVARD KOCBEKa Kocbeka sem se pripravil s predhodnim �ustve-Nnim in duhovnim pretresom.In dobro je bilo, dasem se pripravil nanj tako temeljito, sicer bi se mi obbranju Tovari0 ije in pozneje Strahu in poguma utegni-lo zgoditi kaj hudega: utegnila bi me od presene�enja,radosti in razsvetljenja, ki mi jih je pripravil, zadeti sr�-na ali mo�ganska kap.Ta predhodni pretres je bil Fellinijev film Cesta.V tre-nutku, ko sem imel vstopnico za ogled filma v roki, semsicer �e slutil nekaj vrzeli in pomanjkljivosti v marksiz-mu, ki mi na nekatera vpra0 anja ni znal odgovoriti in kimi 0 e slab0 e nekaterih bistvenih vpra0 anj ni nitizastavljal.Tudi je bila za mano �e sku0 nja z AlbertomCamusom in dobr0 en del pajda0 ije z Dominikom Smo-letom in drugimi literarnimi kolegi; tudi sem se �e pre-kleto dobro zavedal, da �lovek ne �ivi samo od kruha,saj sem se navsezadnje �e odlo�il za pisateljski poklic inme je duhovna lakota gnala od knjige do knjige.Toda110 O SVOBODI IN BOGUBESeDAvse to je bila 0 e vedno sku0 nja, ki me ni prav ni� orazu-mila, ob�asna pamet zaradi pameti same, medtem ko je�ivljenje po svojih lastnih zakonih ubiralo z mano po-vsem svojo pot.Skratka: v trenutku, ko sem sedel v kinoUnion, da si ogledam film Cesta, je bila moja �ivljenjskanaravnanost v bistvu 0 e vedno marksisti�na, moj estets-ki nazor pa je bil povzet v italijanskem filmskem neore-alizmu.Ljudje so bili v bistvu dobri, svet pa je bil slab.In ker je bil ta svet tako nezasli0 ano izprijen, je lomil inkvaril celo najbolj0 e ljudi najprej in predvsem material-no, saj so v materialni stiski postajali tatovi, morilci�.�.�.Ta solzavost in razne�enost me je obvladovala 0 e tolikobolj, ker je iz teh �ustev rastla silna mo�, razpolo�enje zamarksizem namre�, ki je bil klju� za ureditev sveta inodre0 itev �loveka in njegove nedol�nosti.V nemo�i sembil mo�an, v krhkosti in ogro�enosti trden�.�.�.Tolikomo�nej0 i in trdnej0 i, kolikor sem ta isti marksisti�niklju� uporabljal tudi za dru�bo, v kateri sem �ivel, upo-rabljal druga�e od oblastnikov in sem bil revolucionar.Bil sem skratka nepobolj0 ljiv sentimentalne�.Komaj dva dni pred tem, ko sva govorila o mojih no-velah, ki so naletele na razmeroma dober odmev, mi jeVeljko Rus dejal:�Sentimentalen si.Re0 uje te pravzaprav tvoj objekti-visti�ni, navidez neprizadeti stil.�111 O SVOBODI IN BOGUBESeDAIn to je dr�alo; in bilo je prav �alostno, �e ne kar groz-ljivo, ker se je ta �ustvena zmeda v meni kljub vsemukar ponavljala in se trdo�ivo ohranjala
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
